Legenda o Draženu Petroviću

Dražen Petrović – video intervju

Dodaj komentar 8.06.2008 20:36 Matjaž

[gv data="FWAiZDF5Jao"][/gv]

Spomini na Dražena Petrovića ob 15. letnici smrti…

16 komentarjev 7.06.2008 20:17 Matjaž

Draženu v spomin…

Za vse tiste, ki ne veste, kdo je bil Dražen Petrovič, oziroma želite obuditi spomin na Dražena in njegovo kariero si v nadaljevanju preberite prispevek Mitja Vidica.

Dražen Petrović Dražen Petrovič se je rodil 22.10.1964 v Šibeniku na Hrvaškem. Že kot majhen otrok je po cele dneve preživel na igrišču, kjer je s svojim starejšim bratom Acom igral košarko. Treniral je tudi do 10 ur na dan. Imel je ključ od dvorane in vsako jutro je bil na igrišču že ob šestih zjutraj. Bil je odvisen od košarke in ni živel od nje, ampak za njo. Že s 15. leti je začel trenirati s prvo ekipo. Ni mu bilo zadosti, da zmagajo, zelo veliko mu je pomenilo, če so ljudje na njegovih tekmah uživali ob dobrih potezah. Ni znal izgubljati in ni razlikoval med težkimi in lahkimi tekmami. Vsako tekmo je igral, kot da je njegova zadnja.Bil je trmast in ponosen igralec. S svojo Šibenko je leta 1983 igral finale jugoslovanske lige proti Bosni. Dosegel je 38 točk in ob koncu tekme zadel odločilna prosta meta za zmago. A zaradi pritožb, da sta bila prosta meta posledica prekrška, ki ga ni bilo, je bila tekma razveljavljena. Na ponovni tekmi pa se igralci Šibenika niso pojavili na igrišču in Bosna je osvojila prvenstvo. Toda Dražen ni hotel vrniti medalje. Po odsluženi vojaščini se je preselil v Zagreb, k Ciboni, kjer je igral tudi brat Aco. S Cibono je osvojil skoraj vse, kar se je dalo. Na neki tekmi proti Olimpiji je dal celo 112 točk. Klicali so ga košarkarski Mozart, ker je na igrišču delal čudeže. Sodeloval je praktično pri vsakem košu. V zagrebško dvorano je prinesel »show-time« v pravem pomenu besede. Po štirih letih se je preselil v Madrid k Realu. Tu so ga želeli že dolgo pridobiti v svojo ekipo, saj jih je v medsebojnih obračunih vedno premagoval in to s prav atraktivnimi potezami. Tudi tu je blestel. V finalu evropskega pokala je recimo dal kar 62 točk.  Evropa mu je postala premajhna. Med prvimi evropskimi košarkarji se je preselil v ameriško profesionalno ligo NBA. Imel je 25 let. Najprej v Portland, kjer prvič v karieri ni dobil prave priložnosti. Za igralca, ki je bil do takrat vedno med prvimi, uspešen, oboževan, zaželen, je bilo najbrž težko gledati s klopi igro svoje ekipe. Močno voljo moraš imeti, da čakaš in treniraš in verjameš, da bo tvoj čas in tvoja priložnost še prišla. Nihče ni verjel vanj, razen njihovega najboljšega igralca Drexlerja, ki je bil prepričan, da bo Dražen prišel do »all star« ekipe, to je med najboljše igralce v ligi!Dražen je zahteval menjavo ekipe in se preselil v New Yersey, k Netsom. Ko je prišel v New Yersey, je izjavil: »Sedaj je konec, dobil sem to, kar sem hotel in nobeden me ne more zaustaviti«. In ga tudi ni. Že takoj ob prihodu je bil uvrščen med najboljše strelce glede na igrane minute. Naslednjo sezono je eksplodiral. Imel je povprečje 20,6 točk na tekmo. Bil je glavni igralec Netsov in najbolj natančen strelec v celotni ligi. Ko so igrali proti Portlandu, so mu gledalci, navijači bivše ekipe Portlanda, namenili nekaj minutne stoječe ovacije. Dražen je že od svojega 18. leta redno sodeloval kot član reprezentance, najprej Jugoslavije in nato Hrvaške. Osvojil je veliko kolajn na evropskih in svetovnih prvenstvih ter kar 3 na olimpijskih igrah. Bil je tudi najboljši igralec prvenstva.  Leta 1992 je bila olimpiada v Barceloni. Prvič je nastopil pod hrvaško zastavo na tako velikem turnirju. In Hrvaška, nova in majhna država, je prišla do finala. V finalu so igrali proti edinemu, res pravemu »dream teamu« – sanjskemu moštvu – in celo vodili nekaj časa. Trener Američanov je bil njegov trener iz Netsov Chuck Daly. Prvič na olimpijskem turnirju je bil prisiljen zahtevati minuto odmora. NBA zvezdnike je opozarjal na Dražena. Dražen je bil s 24 točkami najboljši strelec finala, celo pred legendarnim Michaelom Jordanom, Hrvati pa so osvojili drugo mesto. V svoji zadnji NBA sezoni je naredil še korak več. Z 22,3 točke je bil najboljši strelec ekipe in 11. strelec v ligi, z 52 %-nimi uspešnimi zadetki pa je že drugič zapored postal najbolj natančen strelec v NBA, pred gospodom »zrakom« – kakor zaradi dobrih skokov in vtisa, da v zraku lebdi, kličejo Michaela Jordana. A kljub njegovi odlični igri ga niso poklicali na tekmo »all star«. Ta spektakel je zaradi velikega zanimanja javnosti pod pritiskom oglaševalcev, ki potem vsiljujejo svoje igralce. Bil je edini igralec med 15 najboljšimi strelci, ki ni bil poklican. S tem bi lahko postal prvi Evropejec na »all staru«. Ponudili so mu tekmovanje v metanju trojk, on pa je to zavrnil z besedami, da mu je mesto na parketu. Bil je zelo razočaran in užaljen.   Navijači so oboževali njegov trud in željo po zmagah. Tudi poleti, ko so vsi počivali, je Dražen vadil. Ni minil dan brez treninga. Če ga je slučajno moral izpustiti, je naslednji dan treniral dvojno. Njegov trener je rekel, da se ni mogel dreti na njega, ker je delal premalo, ampak ga je moral zaustavljati, ker je delal preveč. Vedno je prišel prvi na trening in je zadnji odšel. Boljšega igralca si trener ne more želeti. Netsi so z njim po 10 letih končno prispeli v končnico prvenstva, ko se najboljše ekipe pomerijo med seboj. Zanj so se začeli zanimati klubi širom po Ameriki in seveda tudi evropski klubi. Celo njegov bivši klub Portland mu je spet ponudil mesto v ekipi.Usoda pa je hotela drugače. V 29-tem letu, na vrhuncu kariere, je Dražen šel na Poljsko, na kvalifikacijski turnir za evropsko prvenstvo, na katerega bi se Hrvaška uvrstila tudi brez njega. Za razliko od nekaterih današnjih reprezentantov (naših in tujih), ki se radi izognejo reprezentančnim obveznostim in jim je malo mar za čast, bolj pa za denar, je bilo zanj samoumevno, da se udeleži in prispeva za svojo reprezentanco, kar je bilo največ v njegovi moči. Mimogrede, kaj je Dražen rekel o denarju: »Z enim ali s petimi milijoni, z desetimi ali stotimi, samo enkrat na dan lahko kosim in večerjam!« Čeprav celo malo poškodovan, je v kvalifikacijah igral, ker ni mogel brez košarke in svojih prijateljev. Proti Sloveniji je dal 30 točk. Zadnji koš je dosegel iz prostih metov. Namesto, da bi šel na letalo, pa se je domov odpravil z avtom. Žal je 7.6.1993 ob 17.20 minut prišlo do tragedije in Dražen je umrl. Svet je bil šokiran. U finalu NBA so mu izkazali čast z minuto molka. Netsi so dvignili njegov dres s številko 3 na vrh dvorane. Ta čast pripada redkim. To pomeni, da pri tem klubu nikoli nobeden več ne bo smel obleči dresa s številko 3. V olimpijskem parku v Lousani je narejen spomenik njemu v čast. V Zagrebu so preimenovali dvorano po njem. Leta 2002 je bil sprejet v hišo slavnih košarkarskih imen v Springfieldu, kjer so samo največji, kot tretji iz Evrope. Vsi evropski igralci, ki igrajo v NBA, se lahko zahvalijo njemu, da so tam, kajti on je odprl vrata NBA evropskim košarkarjem.

Video prispevki iz YouTube:

 Spomini na Dražena Petroviča: Lipik Streetball Tribute
[gv data="LdIdBXMRpAY"][/gv]

Najbolj zanimivi inserti iz finalne tekme Evropskega košarkarskega prvenstva 1989 med Jugoslavijo in Grčijo. V glavni vlogi Dražen Petrović…
[gv data="mvEyuP0wJ6k"][/gv]Barcelona 1992 

Dream Team vs Croatia
[gv data="mN75xRvBAc4"][/gv]Goran Ivanišević je po smrti Dražena Petrovića, njegovega velikega prijatelja, napovedal, da bo posvetil zmago Wibledonu prav njemu. To mu je uspelo leta 2001, ko se je turnirja udeležil šele po povabilu prirediteljev (t.i. Wild Card), saj je imel tisto leto slabo sezono…
V posnetku si lahko pogledate Goranov govor in zahvalo Draženu ( med 6. in 7. min).
[gv data="XicdBqRcFDI"][/gv]

Odličen kratki dokumentarni film ameriške TV o Draženu iz leta 2007, sicer že objavljen na tem blogu:
[gv data="UvTPx9rfT7U"][/gv]

Juan Antonio Samaranch v Muzeju Dražena Petrovića (2007)

1 komentar 7.06.2008 10:05 Matjaž

Juan Antonio Samaranch je Muzej Dražena Petrovića obiskal leta 2007.
[gv data="MAPw_F81h2c"][/gv]

Obletnica smrti Dražena Petrovića 2007

1 komentar 25.05.2008 22:36 Matjaž

Prispevek hrvaške TV ob obletnici smrti Dražena Petrovića (2007).
[gv data="pLWWZjpHeOg&hl"][/gv]

Replike dresov Dražena Petrovića ekskluzivno v Sloveniji

Dodaj komentar 22.10.2007 19:22 Matjaž

 Na spletni strani www.drazenpetrovic.si lahko naročite replike dresov Dražena Petrovića. Na voljo so dresi iz vseh njegovih evropskih klubov, Šibenke, Cibone, Real Madrida in Hrvaške reprezentance.

Draženu Petroviću v spomin…

5 komentarjev 7.06.2007 23:59 Matjaž

7.junij, 1993 17.20…. 14 let je minilo… 

Košarka je moje življenje. Nikoli ne bom prenehal ljubiti košarko.

- Dražen Petrović

[gv data="8qrU3f-iroE"][/gv]

23.12.2006 je bil v Zagrebu odkrit kip Dražena Petrovića

Dodaj komentar 18.02.2007 23:40 Matjaž

Dne 23.12.2006 je bil odkrit kip Dražena Petrovića v Zagrebu. Svečanost se je odvijala na Trgu Dražena Petrovića, kjer je prav tako imenovana dvorana in na novo odprti Spominski center Dražena Petrovića. Proslave so se poleg Draženove družine, mame Biserke, očeta Jole, brata Aleksandra, soigralcev iz “srebrne” olimpijske reprezentance Hrvaške iz Barcelone, Stojka Vrankovića in Franja Arapovića, udeležili tudi številni znani obrazi iz športnega in političnega življenja Hrvaške.Spomenik Draženu Petroviću je izdelal akademski kipar Kuzma Kovačić. Dražen je prikazan kot antični junak in kot košarkar v žaru igre.

Vsem predlagam tudi obisk slovenske spletne strani http://www.drazenpetrovic.si, kjer lahko naročite res odlično knjigo o Draženu Petroviću.

  Kip pred razkritjem.
 

Velika svečanost.

 Draženovi oboževalci.

Biserka Petrović – Draženova mama.

 Draženov brat, Aco “Trica” Petrović.

Otvoritev Muzeja Dražena Petrovića

5 komentarjev 12.02.2007 01:28 Matjaž

Ob navzočnosti hrvaškega premiera Iva Sanaderja, župana mesta Zagreb, Ivana Bandiča in številnih znanih obrazih iz športnega in političnega življenja hrvaške, ter mnogih oboževalcev Dražena Petrovića, je bil v Zagrebu 7.junija 2006, odprt Muzej Dražena Petrovića. Na 280m2 je razstavljeno preko 480 artiklov iz Draženovega življenja in športne kariere. V desetih tematskih galerijah lahko vidimo Draženove trofeje, odličja in priznanja. Vse skupaj zaokrožuje prikaz delov njegovih tekem, na štirih projektorjih.

Muzej je bil za javnost sicer odprt šele 24.decembra 2006.

Več o Draženu lahko izveste na slovenski spletni strani www.drazenpetrovic.si.

Draženova mama Biserka Petrović in Stojko Vranković.

Vhod v muzej.

Goran Ivanišević je zmago v Wibledonu leta 2001, posvetil preminulemu Draženu Petroviću.

Dini Rađa, Draženov soigralec in “srebrne” Barcelone.

V Muzeju si lahk ogledate tudi posamezne posnetke tekem, na katerih je igral Dražen.

Teniske Dražena Petrovića.

Dražen je bil član New Jersey Netsov.

Na današnji dan leta 1964 se je rodil Dražen Petrović, dopolnil bi 42 let…

3 komentarjev 22.10.2006 00:55 Matjaž

Na današnji dan, 22. oktobra leta 1964, se je v Šibeniku rodil Dražen Petrović, najboljši evropski košarkar vseh časov.

“Velikokrat so me spraševali od kje takšna volja, želja po treningih in koših, ko pa sem v košarki dosegel že vse in nimam potrebe po novih dokazovanjih. Odgovor ni težak: dokler igram košarko, želim biti najboljši.” – Dražen Petrović

 “Košarka je moje življenje. Nikoli ne bom prenehal ljubiti košarko.” – Dražen Petrović

Draženova tragična smrt je pustila košarkarski svet v veliki dilemi, koliko boljši bi še lahko postal. Sam nikoli ne bi bil v dvomih. Nameraval je postati še boljši, najboljši kar bi lahko bil. Zasledovanje tega cilja, je bilo bistvo njegovega življenja. 

Oglejte si kratek film, ki je posvečen  Draženu Petroviću in Reggiju Lewisu. Knjigo o Draženu Petroviću lahko naročite na spletni strani www.drazenpetrovic.si.

[gv data="kcVVZry6zIY"][/gv]

Vaši komentarji o Draženu Petroviću

5 komentarjev 21.10.2006 01:21 Matjaž

Nekaj komentarjev o Draženu Petroviću. Pripišite tudi vašega. Knjiga o Draženu na www.drazenpetrovic.si

Dražen je bil velika osebnost. Bil sem zelo počaščen, ko sem ga osebno spoznal.
Bilo je v začetku meseca julija 1983, ko je prišel na služenje vojaškega roka v
kasarno I. maja v Puli. Že nekaj dni pred tem smo vedeli, da dobimo v kasarno
velikega športnika – Dražena.
Poznali smo ga vsi, kajti tisto leto je še igral pri Šibeniku, s svojimi
značilnimi virtuoznimi potezami pa je navduševal vse v kasarni.
Mislim, da ni bilo vojaka, da takrat ne bi prijel za košarkarsko žogo, ali pa
vsaj od blizu pogledal velikega virtuoza – na igrišču kasarne, kjer se je do
takrat igral le nogomet, se je od takrat dalje igrala le še košarka.Bilo je veličastno igrati proti njemu ali z njim in tega občutka, kljub temu da
nisem nikoli rad igral košarke, ne bom nikoli pozabil.Imela sva kar nekaj pogovorov. V delavnici, kjer sem delal, je bil edini tuš v
kasarni, ki je bil nam vojakom dosegljiv 24 ur na dan. In Dražen je to izvedel
in tako sva velikokrat spregovorila in govorila.

Zelo ga je skrbelo, saj ni vedel, ali bo lahko meseca septembra 1983 odšel v
ZDA na priprave jugoslovanske reprezentance za olimpijske igre Los Angeles
1984, vendar mi je rekel, da je dobil zagotovilo vojnih oblasti iz Splita, da
mu ne bodo delali težav. Tako je tudi bilo in septembra in del oktobra ga ni
bilo v kasarni.

Po prihodu iz Amerike je odšel v Pulo, kjer je treniral pri košarkarskem klubu
Puljanka.

Kasneje sva se nekajkrat srečala v mestu in vedno sem bil vesel, ko mi
je “virtuoz” stisnil roko in me pozdravil: “Kako je slovenac”.

- Ladon

Imam to srečo,da sem ga videl v živo.POEZIJA NA PARKETU,še bo vode preteklo,da se bo nekaj podobnega pojavilo na igrišču.

- Miran

Nikoli ga ne bom pozabil !- Andrej